Skeletna gradnja

Potrebujete storitev iz področja skeletne gradnje? Kliknite meni POVPRAŠEVANJE vpišite vaše podatke in kratek opis del, ki jih želite opraviti.


Skeletna gradnja - predstavitev

Razvoj gradbenih materialov je vse bolj usmerjenj k uporabi naravnih in ekološko neoporečnih materialov. Proizvodnja takšnih materialov, kot so lesna vlakna, celuloza, konoplja, glineni strešniki ni obremenilna za okolje, kar velja tudi za njihovo odlaganje. Skeletna gradnja je način gradnje, ki lahko naj očitneje upošteva vse te pomembne komponente. V grobem lahko namreč rečemo da poznamo dva načina gradnje in to sta masivna in skeletna gradnja. Oba sta se razvila že v pradavnini, poleg čistih oblik pa najdemo pogosto pri enem samem arhitekturnem objektu tudi povezovanje obeh. Z upoštevanjem dognanj v gradbeni tehnologiji, ki govori o združljivosti posameznih vrst materialov, smo pa danes razvili sistem sodobne gradnje, ki je hitra, varčna in ekološko usmerjena. Sodobni objekti omogočajo zdravo bivanje z zdravo mikroklimo, energijsko varčnost, protipotresno varnost in s tem višjo kakovost bivanja.

Sodobne hiše s svojim programom gradnje in novo tehnologijo oživljajo, podoživljajo in predvsem modernizirajo osnove, ki jih je v preteklosti dala skeletna gradnja na širšem področju, ne samo Slovenije, temveč celega sveta. Lesena skeletna gradnja spada namreč med najstarejše načine gradnje. Arheološka najdišča kažejo, da je na slovenskem ozemlju ta tehnologija stavbarstva poznana že več kot 2000 let. V različnih arheoloških muzejih najdemo več primerov tovrstnih objektov. Potrebno pa je jasno začrtati mejo, kaj skeletna gradnja dejansko pomeni. Saj lahko marsikdo leseno gradnjo  povezuje s klasičnimi montažnimi hišami izpred 30 let ali pa z lesenimi hišami iz ZDA in Kanade, ki jih vsak veter podre kot hišice iz kart. Sodobna lesena skeletna gradnja, ki se je v Evropi začela razvijati konec 60. let, pri nas pa v zadnjih 20 letih, je vse kaj drugega. Investitorjem ponuja zanimivo združitev tradicije s sodobnimi dognanji gradbene stroke.

Bistveno je poudariti, da skeletna gradnja doseže trdnost strukture z uravnoteženjem vertikalnih in horizontalnih prvin, ki prevzamejo obremenitev in so konstruktivni elementi. Notranji prostor je lahko svobodno oblikovan, saj predelne stene ne prevzamejo obremenitev. Pa tudi za zunanje stene je značilno da so lahko iz materialov, ki nimajo nosilne vloge, to je na primer steklo, lahko tudi aluminij. Tipičen primer kako to zgleda je kozolec. Skeletna gradnja začne potekati v računalniškem progamu. Na osnovi arhitekturnega načrta se pripravi delavniški načrt, v katerem izrišemo celotno leseno konstrukcijo z vsemi medsebojnimi povezavami. Z računalniško vodeno žago se dolžinsko lepljen les nažaga z milimetrsko natančnostjo.

Te kose lesa se odpelje na gradbišče. V prvem tednu se postavi skelet do strehe, v naslednjem tednu pa se ta isti skelet pokrije s kritino. Stene na notranji strani se pokrijejo s ploščami, na zunanji pa z  ploščami, ki imajo lesna vlakna. Sledi še vgradnja stavbnega pohištva, ki ustreza zahtevam naročnika. Čisto ob koncu se zunanjost hiše pokrije še s fasado. Skeletna gradnja tako v celoti do faze, kjer se hiša preda v uporabo lastniku, torej se mu izročijo ključi, traja cca. 150 dni. Gradnja je precej hitrejša in tudi bolj čista. Odpadkov je relativno malo, pa še ti so enostavno odstranljivi. Pri gradnji se voda uporablja le v minimalnih količinah. Po končani gradnji je hiša takoj suha in s tem pripravljena na takojšno vselitev.